Ponatis monografije ob 150 letnici rojstva Janeza Puha (2012)
Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci
Ohranjati spomin na Janeza Puha je lahko čast za vsakogar, ki se mu le ponudi taka priložnost. Leta 2000 se je za to odločil ducat zanesenjakov, ki se je navdušil nad vozili znamke Puch in dal pobudo za ustanovitev društva. Večina od 98 ustanovnih članov iz 27 občin se nas takrat še ni zavedala, kakšno odgovornost smo sprejeli nase, ko smo 19. marca 2000 ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Še večja odgovornost kot skrb za društvo je upravljanje muzeja, ki, podobno kot društvo, nosi ime po enem največjih slovenskih genijev na področju tehnike.
Po desetletju organiziranega delovanja se upravičeno lahko veselimo uspehov, ki smo jih doslej dosegli. Juršinci in Sakušak sta postala kraja, kjer ohranjamo spomin na Janeza Puha in njegovo delo in kjer se tradicionalno srečujejo ljubitelji starodobnih vozil. Upravni odbor skrbi za delovanje društva ter prireja vsakoletno junijsko srečanje starodobnih vozil in panoramsko vožnjo ob prazniku Občine Juršinci. Najpomembnejši del v delovanju društva predstavljajo vzdrževanje, upravljanje in promocija Puhovega muzeja, s čimer nadaljujemo prizadevno delo pokojne mag. Kristine Šamperl Purg. V obnovo muzeja, organizacijo dobrodelnega koncerta »Obnovimo Puhov muzej«, izgradnjo društvenih prostorov (Puhova klet) in ureditev Puhove brajde smo člani društva vložili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Tudi muzejsko zbirko smo dopolnili z eksponati, ki so last društva. Zelo uspešno je naše sodelovanje s tovarno Magna Steyr iz Gradca, s člani Zveze starodobnih vozil Slovenije in partnerskim klubom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide oz. sosednjimi klubi starodobnih vozil. Tudi film o Janezu Puhu, ki je prejel nekaj odmevnih domačih in mednarodnih nagrad, je bil eden od naših zahtevnejših projektov. Puhov muzej je središče vseh tovrstnih dogajanj, saj je vse leto na ogled obiskovalcem muzejske zbirke in turistom. Po desetih letih delovanja je društvo pridobilo tudi status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ga je podelilo Ministrstvo za kulturo.
Za vse izvedene aktivnosti društva so v prvi vrsti zaslužni članice in člani društva, ki so z veliko požrtvovalnostjo pri delu pripomogli za doseganje naših skupnih ciljev. Posebej moramo izpostaviti tudi pomoč Občine Juršinci, donatorje in vse ostale, ki so nam ob vsaki prireditvi, zlasti pa pri obnovah muzeja priskočili na pomoč ter s tem preprečili, da bi Slovenci pozabili na Janeza Puha.
Vas, spoštovani člani društva, pa prosim, da tudi v bodoče prispevate vsaj delček svojega prostega časa za nemoteno delovanje Društva rojaka Janeza Puha Juršinci, da bo ohranilo enotnost in svoje dobro ime, ki si ga je ustvarilo s svojim dosedanjim delovanjem.
Vlado Slodnjak
predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinc
Naša korenina
Vsako drevo ima korenine, in čim bolj močne so te korenine, tem bolj zdravo in močno se bo razvilo drevo. Leta 1899 je Janez Puh ustanovil delavnico v Gradcu in položil temeljni kamen za eno največjih podjetij na Štajerskem. Njegove izumiteljske sposobnosti in podjetnost so se pokazale, ko je izdelal tudi prvi avtomobil, in sicer eno leto po ustanovitvi tovarne koles. S serijsko proizvodnjo avtomobilov znamke Puch, začeto leta 1906, ni bil samo pionir tistega časa, ampak je postal tudi nesporen začetnik evropske avtomobilske industrije. Če ustanovitelja našega podjetja jemljemo kot korenino, je bil in je Janez Puh močna korenina, iz katere se je razvilo večje mednarodno podjetje z več kot 110-letno zgodovino. Janez Puh se je s svojo delovno predanostjo in sijajnimi novimi proizvodi zelo globoko ukoreninil na področju razvoja in izdelave avtomobilov že pred 100 leti; z njegovo predanostjo in zagnanostjo želimo razviti inovativne rešitve za mobilnost v prihodnosti. Njegovemu izumiteljskemu in podjetniškemu duhu dolgujemo zahvalo za obstoj našega podjetja.
Njegovo dediščino je vredno ohraniti in razvijati naprej. Tudi Društvo rojaka Janeza Puha iz njegovega rojstnega kraja je bilo ustanovljeno z namenom, da ohrani to dediščino in jo naredi dostopno javnosti. Pozdravljamo in podpiramo te pobude ter smo zelo ponosni na društvo, ki je z veliko marljivostjo in vztrajnostjo uspelo v spomin na Janeza Puha postaviti muzej v njegovem domačem kraju. V muzeju lahko spoznamo osebnost Janeza Puha in tudi njegove odlične tehnične in podjetniške dosežke, ki še živijo in služijo kot odlična vzpodbuda za naslednje generacije. Po zaslugi društva bo dostojno ohranjen spomin na znamenitega moža vaše občine. V Magni Steyr želimo, da bi se tudi v prihodnosti, skupaj z društvom, spominjali na to močno korenino in veliko osebnost.
Dr. Erich Mayer
Magna Steyr
Ponatisu monografije na pot
Pričujoči ponatis monografije o Janezu Puhu, ki ga pravkar držite v rokah, nam ponovno omogoča bolj podroben vpogled v življenje in v delo izumitelja, ustvarjalca in podjetnika, ki je v svojih mladih letih zapustil rodni Sakušak v Slovenskih goricah in življenjsko kariero začel v tedaj najbližjem večjem mestu nekdanje skupne države. Sledil je svojim sanjam in tedanjemu razvoju tehnike na področju dvokoles, motornih koles in na koncu avtomobilov. Sanje o svoji samostojni poti je uresničil, razvoj tehnike pa izpopolnil in nadgradil. Na vseh področjih industrijskega delovanja je dosegel visoko inovativnost, kakovost, prepoznavnost in uspeh. Izdelki njegove tovarne so že za časa njegovega življenja in še desetletja po njem predstavljali pojem kakovosti in zanesljivosti po celi Evropi. Ni čudno, da so se z njegovimi avtomobili vozili tako vojaki, kot tudi znamenite kronana glave. Z nekdanjo jugoslovansko in s sedanjo slovensko motociklistično in avtomobilsko zgodovino je bil Janez Puh še do pred nekaj leti povezan na nek sramežljiv način, kot, da ni bil naš rojak. Vsi smo poznali in uporabljali izdelke njegove tovarne, a se hkrati nismo zavedali kdo je bil njihov duhovni stvaritelj. Poznavanje življenja in dela Janeza Puha ter izdelkov njegovih tovarn, pa se je tudi v naši domovini izpopolnilo, zahvaljujoč tudi knjigam, podobnim tej, ki jo držite v rokah. Veliko zaslug za boljšo prepoznavnost Janeza Puha imajo tudi domači ljubitelji starodobnih vozil, združeni v društva, ki nosijo ime Janeza Puha ali druga in ki cenijo, restavrirajo in vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch.
Izdaja monografije o Janezu Puhu je veliko in zahtevno delo, še posebej za zanesenjake, ljubitelje starodobnih vozil, za katere založništvo ni osnovni poklic. Pri tem delu in naporu jim zato z veseljem pomaga tudi Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, s krajšim nazivom Zveza SVS, ki združuje nekaj tisoč enako mislečih ljubiteljev kolesarske, motociklistične in avtomobilske tehnike, tudi tiste z znamko Puch.
Nekdanje izumiteljstvo in podjetništvo Janeza Puha ter zanesenjaštvo sedanjih ljubiteljev starodobnih vozil in tehnike morda lahko služijo za zgled v sedanjih časih.
Ljubljana, marec 2012
Zveza SVS
Predsednik
mag. Janko Uratnik
Občina Juršinci
Prvič so Juršinci omenjeni leta 1320 kot Georgendorf in leta 1322 je bila tu postavljena prva cerkev, ki so jo v obdobju od 1514 do 1540 dogradili v gotskem stilu. V njej je dve leti služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc. Šola je bila v kraju ustanovljena leta 1806, prosvetno dvorano pa so postavili leta 1905.
Poleg Janeza Puha, ki je v tem zborniku že omenjen, med znane osebnosti občine spada tudi literarni zgodovinar, kritik in pripovednik akademik dr. Anton Slodnjak. V svojih delih je osvetlil zgodovino slovenskega naroda in objavil številne razprave o posameznih osebnostih: o Prešernu (Neiztrohnjeno srce), Levstiku (Pogine naj pes) in Cankarju (Tujec). Poleg njega sta znani še umetnostna zgodovinarka in etnologinja dr. Štefka Cobelj ter dr. Marija Slodnjak - Petrov, slavistka in anglistka, ki se je ukvarjala tudi s primerjalnim jezikoslovjem. Dve leti za Puhom, leta 1864, se je tu rodil znani vinogradniški strokovnjak Franc Matjašič, ki je absolviral vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Leta 1888 je bil imenovan za potujočega vinarskega učitelja v Mariboru, tri leta pozneje pa za vinarskega komisarja za zatiranje trtne uši na slovenskem Štajerskem (s sedežem na Ptuju). Kmalu je postal vinarski nadzornik za vso Štajersko, in sicer pri deželnem namestništvu v Gradcu, po letu 1918 pa vinarski nadzornik za Slovenijo v Ljubljani. Pisal je strokovne razprave in članke ter jih objavljal v Deutsche Weinzeitung, Oesterreichische Weinzeitung in Slovenskem gospodarskem glasniku.
Po njegovi zaslugi se je v Juršincih razvilo trsničarstvo. V župnijski kroniki je zapisano, da je imel farni župnik posajene prve cepljene trte leta 1895, eno leto po pojavu trtne uši v svojem vinogradu. Nova samostojna občina je v Juršincih nastala 29. decembra 1994. Vključevala je celotno območje KS Juršinci in naselje Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine meri 3625 ha in obsega del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj–Juršinci–Gornja Radgona ter del Pesniške doline. Ima 2.377 prebivalcev in 670 gospodinjstev (2008). Prebivalci se danes pretežno ukvarjajo s kmetijstvom (vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo in trsničarstvo, katerega tradicija sega v zadnja desetletja 19. stoletja). Kot delavci so prebivalci zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih (Ptuj, Murska Sobota, Maribor) ter v drugih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija ...), nekateri tudi v koncernu Magna Steyr v Gradcu, ki je zrasel iz tovarne Janeza Puha. Med društvi v občini je Društvo rojaka Janeza Puha eno najbolj aktivnih.