Ponatis monografije ob 150-letnici rojstva Janeza Puha (2012)
Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci
Ohranjati spomin na Janeza Puha je čast za vsakogar, ki mu je dana taka priložnost. Leta 2000 se je za to odločilo dvanajst zanesenjakov, ki so se navdušili nad vozili znamke Puch in dali pobudo za ustanovitev društva. Večina od 98 ustanovnih članov iz 27 občin se takrat še ni zavedala, kakšno odgovornost smo prevzeli, ko smo 19. marca 2000 ustanovili Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci. Še večja odgovornost od skrbi za društvo je upravljanje muzeja, ki, tako kot društvo, nosi ime po enem največjih slovenskih genijev na področju tehnike.
Po desetletju organiziranega delovanja se lahko upravičeno veselimo uspehov, ki smo jih dosegli. Juršinci in Sakušak sta postala kraja, kjer ohranjamo spomin na Janeza Puha in njegovo delo ter kjer se tradicionalno srečujejo ljubitelji starodobnih vozil. Upravni odbor skrbi za delovanje društva ter prireja vsakoletno junijsko srečanje starodobnih vozil in panoramsko vožnjo ob prazniku Občine Juršinci. Najpomembnejši del delovanja društva so vzdrževanje, upravljanje in promocija Puhovega muzeja, s čimer nadaljujemo prizadevno delo pokojne mag. Kristine Šamperl Purg. V obnovo muzeja, organizacijo dobrodelnega koncerta »Obnovimo Puhov muzej«, izgradnjo društvenih prostorov (Puhova klet) in ureditev Puhove brajde smo člani društva vložili več tisoč prostovoljnih delovnih ur. Muzejsko zbirko smo dopolnili z eksponati, ki so last društva. Zelo uspešno je tudi naše sodelovanje s tovarno Magna Steyr iz Gradca, člani Zveze starodobnih vozil Slovenije, partnerskim klubom Oldtimer-Freunde St. Johann i. d. Haide ter s sosednjimi klubi starodobnih vozil. Tudi film o Janezu Puhu, ki je prejel nekaj odmevnih domačih in mednarodnih nagrad, je bil eden naših zahtevnejših projektov. Puhov muzej je središče vseh tovrstnih dogajanj, saj je vse leto na ogled obiskovalcem muzejske zbirke in turistom. Po desetih letih delovanja je društvo pridobilo tudi status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ga je podelilo Ministrstvo za kulturo.
Za vse izvedene aktivnosti društva so v prvi vrsti zaslužne članice in člani društva, ki so z veliko požrtvovalnostjo pripomogli k doseganju naših skupnih ciljev. Posebej moramo izpostaviti tudi pomoč Občine Juršinci, donatorjev in vseh, ki so nam ob vsaki prireditvi, zlasti pri obnovah muzeja, priskočili na pomoč ter s tem preprečili, da bi Slovenci pozabili na Janeza Puha.
Vas, spoštovani člani društva, prosim, da tudi v prihodnje prispevate vsaj del svojega prostega časa za nemoteno delovanje Društva rojaka Janeza Puha Juršinci, da bo ohranilo enotnost in dobro ime, ki si ga je ustvarilo s svojim dosedanjim delovanjem.
Vlado Slodnjak
Predsednik Društva rojaka Janeza Puha Juršinci
Naša korenina
Vsako drevo ima korenine; čim močnejše so, tem bolj zdravo in močno se razvije drevo. Leta 1899 je Janez Puh v Gradcu ustanovil delavnico in postavil temeljni kamen enemu največjih podjetij na Štajerskem. Njegove izumiteljske sposobnosti in podjetnost so se pokazale, ko je že leto po ustanovitvi tovarne koles izdelal prvi avtomobil. S serijsko proizvodnjo avtomobilov znamke Puch, začeto leta 1906, ni bil le pionir svojega časa, temveč tudi začetnik evropske avtomobilske industrije. Če ustanovitelja našega podjetja razumemo kot korenino, je bil Janez Puh močna korenina, iz katere se je razvilo mednarodno podjetje z več kot 110-letno zgodovino. S svojo predanostjo delu in izjemnimi novimi izdelki se je Janez Puh globoko ukoreninil na področju razvoja in izdelave avtomobilov že pred 100 leti; z njegovo predanostjo in zagnanostjo želimo razvijati inovativne rešitve za mobilnost prihodnosti. Njegovemu izumiteljskemu in podjetniškemu duhu smo dolžni obstoj našega podjetja.
Njegovo dediščino je vredno ohranjati in razvijati. Društvo rojaka Janeza Puha iz njegovega rojstnega kraja je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja te dediščine in njene dostopnosti javnosti. Pozdravljamo in podpiramo te pobude ter smo zelo ponosni na društvo, ki je z veliko marljivostjo in vztrajnostjo uspelo v spomin na Janeza Puha postaviti muzej v njegovem domačem kraju. V muzeju lahko spoznamo osebnost Janeza Puha ter njegove izjemne tehnične in podjetniške dosežke, ki še živijo in so odlična spodbuda za prihodnje generacije. Po zaslugi društva bo dostojno ohranjen spomin na znamenitega moža vaše občine. V Magni Steyr si želimo, da bi se tudi v prihodnje skupaj z društvom spominjali te močne korenine in velike osebnosti.
Dr. Erich Mayer
Magna Steyr
Ponatisu monografije na pot
Ta ponatis monografije o Janezu Puhu, ki ga držite v rokah, nam znova omogoča podrobnejši vpogled v življenje in delo izumitelja, ustvarjalca in podjetnika, ki je v mladih letih zapustil rodni Sakušak v Slovenskih goricah ter kariero začel v najbližjem večjem mestu nekdanje skupne države. Sledil je svojim sanjam in razvoju tehnike na področju dvokoles, motornih koles in kasneje avtomobilov. Sanje o samostojni poti je uresničil, razvoj tehnike pa izpopolnil in nadgradil. Na vseh področjih industrijskega delovanja je dosegel visoko inovativnost, kakovost, prepoznavnost in uspeh. Izdelki njegove tovarne so že za časa njegovega življenja in še desetletja po njem predstavljali pojem kakovosti in zanesljivosti po vsej Evropi. Ni čudno, da so se z njegovimi avtomobili vozili tako vojaki kot znamenite kronane glave. Z nekdanjo jugoslovansko in sedanjo slovensko motociklistično ter avtomobilsko zgodovino je bil Janez Puh še do pred nekaj leti povezan na sramežljiv način, kot da ni bil naš rojak. Vsi smo poznali in uporabljali izdelke njegove tovarne, a se nismo zavedali, kdo je bil njihov duhovni stvaritelj. Poznavanje življenja in dela Janeza Puha ter izdelkov njegovih tovarn se je tudi pri nas izpopolnilo, tudi zahvaljujoč knjigam, kot je ta, ki jo držite v rokah. Veliko zaslug za večjo prepoznavnost Janeza Puha imajo tudi domači ljubitelji starodobnih vozil, združeni v društva, ki nosijo njegovo ime ali druga imena in cenijo, restavrirajo ter vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch.
Izdaja monografije o Janezu Puhu je veliko in zahtevno delo, še posebej za zanesenjake, ljubitelje starodobnih vozil, za katere založništvo ni osnovni poklic. Pri tem delu jim z veseljem pomaga tudi Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, krajše Zveza SVS, ki združuje nekaj tisoč enako mislečih ljubiteljev kolesarske, motociklistične in avtomobilske tehnike, tudi tiste z znamko Puch.
Nekdanje izumiteljstvo in podjetništvo Janeza Puha ter zanesenjaštvo sedanjih ljubiteljev starodobnih vozil in tehnike morda lahko služijo za zgled v današnjih časih.
Ljubljana, marec 2012
Zveza SVS
predsednik
mag. Janko Uratnik
Občina Juršinci
Prvič so Juršinci omenjeni leta 1320 kot Georgendorf in leta 1322 je bila tu postavljena prva cerkev, ki so jo v obdobju od 1514 do 1540 dogradili v gotskem stilu. V njej je dve leti služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc. Šola je bila v kraju ustanovljena leta 1806, prosvetno dvorano pa so postavili leta 1905.
Poleg Janeza Puha, ki je v tem zborniku že omenjen, med znane osebnosti občine spada tudi literarni zgodovinar, kritik in pripovednik akademik dr. Anton Slodnjak. V svojih delih je osvetlil zgodovino slovenskega naroda in objavil številne razprave o posameznih osebnostih: o Prešernu (Neiztrohnjeno srce), Levstiku (Pogine naj pes) in Cankarju (Tujec). Poleg njega sta znani še umetnostna zgodovinarka in etnologinja dr. Štefka Cobelj ter dr. Marija Slodnjak - Petrov, slavistka in anglistka, ki se je ukvarjala tudi s primerjalnim jezikoslovjem. Dve leti za Puhom, leta 1864, se je tu rodil znani vinogradniški strokovnjak Franc Matjašič, ki je absolviral vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Leta 1888 je bil imenovan za potujočega vinarskega učitelja v Mariboru, tri leta pozneje pa za vinarskega komisarja za zatiranje trtne uši na slovenskem Štajerskem (s sedežem na Ptuju). Kmalu je postal vinarski nadzornik za vso Štajersko, in sicer pri deželnem namestništvu v Gradcu, po letu 1918 pa vinarski nadzornik za Slovenijo v Ljubljani. Pisal je strokovne razprave in članke ter jih objavljal v Deutsche Weinzeitung, Oesterreichische Weinzeitung in Slovenskem gospodarskem glasniku.
Po njegovi zaslugi se je v Juršincih razvilo trsničarstvo. V župnijski kroniki je zapisano, da je imel farni župnik posajene prve cepljene trte leta 1895, eno leto po pojavu trtne uši v svojem vinogradu. Nova samostojna občina je v Juršincih nastala 29. decembra 1994. Vključevala je celotno območje KS Juršinci in naselje Hlaponci, ki je prej spadalo pod KS Polenšak. Ozemlje občine meri 3625 ha in obsega del vinorodnega gričevja Slovenskih goric na obeh straneh regionalne ceste Ptuj–Juršinci–Gornja Radgona ter del Pesniške doline. Ima 2.377 prebivalcev in 670 gospodinjstev (2008). Prebivalci se danes pretežno ukvarjajo s kmetijstvom (vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, poljedelstvo in trsničarstvo, katerega tradicija sega v zadnja desetletja 19. stoletja). Kot delavci so prebivalci zaposleni v bližnjih in oddaljenih mestih (Ptuj, Murska Sobota, Maribor) ter v drugih državah (Hrvaška, Avstrija, Nemčija ...), nekateri tudi v koncernu Magna Steyr v Gradcu, ki je zrasel iz tovarne Janeza Puha. Med društvi v občini je Društvo rojaka Janeza Puha eno najbolj aktivnih.