Puhovi patenti

Pionirsko obdobje

V pionirskem obdobju cestnih motornih vozil do začetka prve svetovne vojne je bilo za inovacijo mogoče šteti vsak tehnični dosežek, ki ni bil zgolj posnemanje že znanega. Ta oznaka velja za vse Puhovo delo v motociklizmu in avtomobilizmu, pa tudi v biciklizmu, saj so dvokolesa svojo klasično obliko dobila šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Puh pa ni bil le inovator, temveč tudi izumitelj, in to tako izviren, da je za številne svoje izume pridobil patentno zaščito.

Poznanih je 19 njegovih patentov, prijavljenih v uradni zaščitni postopek v letih 1899–1913, podeljenih pa v letih 1900–1915 (zadnje patente so mu priznali posmrtno, enega pa so mu podelili le štiri dni pred smrtjo). Še več je bilo posmrtnih objav njegovih patentov.

Serija Puhovih patentnih prijav se začenja prav v letu, ko so v Avstriji uvedli redno objavljanje tiskane patentne dokumentacije.

Začetki sistematične zaščite industrijske lastnine pa so precej starejši.: prvi patentni zakon so objavili v Angliji leta 1623, v ZDA 1787, v Franciji 1791 in tako naprej.

Razvoj patentne zaščite

Avstrija je nekoliko zaostajala za industrijsko razvitejšimi državami, zato je polihistor Janez Vajkard Valvasor za svoj izum finega vlivanja bronastih plastik leta 1686 skušal pridobiti priznanje s prijavo na Royal Society, najstarejšo znanstveno akademijo na svetu. Podobno je ravnal matematik Jurij Vega, ko je v 80. letih 18. stoletja izumil natančno uro z nihalom, njegova prestižna daljnosežna možnarja iz leta 1795 pa je varovala vojaška skrivnost. Prav v Vegovem času (živel je do 1802) je v Avstriji na področju patentne zaščite, tedaj v obliki podeljevanja monopolnih privilegijev, prišlo do velikih sprememb.

Do Marije Terezije so privilegije podeljevali brez preverjanja novosti, po njej pa s čedalje strožjim preverjanjem, ki ga je Jožef II. še zaostril. Za časa Franca II. so leta 1794 izšli prvi tovrstni zakonski predpisi, ki so jasno opredelili privilegije kot iznajdbe koristnih strojev ter dotlej neobstoječih izdelkov (načeli koristnosti in novosti).

Ti predpisi so se sistemsko dopolnili in uveljavili v praksi okoli leta 1810. Josef Ressel, ki je v letih 1817–1857 deloval tudi na Slovenskem, je od 1826 do smrti uveljavil kot privilegije deset svojih izumov, med njimi leta 1827 ladijski vijak. Od leta 1868 do 1907 je Valentin Matija Živic, slovenski inženir v Trstu, patentno uveljavil 11 svojih izumov, prvih devet kot privilegije, zadnja dva (prijavi 1903 in 1906) kot patenta; dokumentacijo o slednjih dveh so natisnili, starejša pa je rokopisna.

Slovenci in patenti

V slovenščini sta se pojma privilegij in patent uveljavila v 60. letih 19. stoletja, v strokovni literaturi z objavo več gesel v Wolfovem slovarju leta 1860 (Anton Alois Wolf: Deutsch-slovenisches Worterbuch, II. del, str. 1143), v poljudni in periodični pa z omembo v Bleiweisovih Novicah leta 1864 (26. oktobra na str. 406).

Slovenski izumitelji so do propada Avstro-Ogrske najpogosteje uveljavljali patentno zaščito na patentnem uradu na Dunaju. Tako so na primer leta 1899, ko je Janez Puh temu uradu prijavil svoj prvi poznejši patent, patente podelili Josefu Nardinu iz Ljubljane, Antonu Šantlu iz Gorice, tovarnarju Gustavu Toenniesu iz Ljubljane in Mihaelu Altzieblerju iz Celja, še več prijav s Slovenskega pa so zavrnili.

Do prve svetovne vojne je na Slovenskem delovalo veliko izumiteljev, nekateri so dosegli patentno zaščito tudi za izume na področju cestnih vozil in pisalnih strojev, kjer se je v tem času premočno uveljavljal Janez Puh. Tako je J. Nardin iz Ljubljane patentiral samodejno sklopko, I. Cop iz Most pogonsko napravo za sani, A. Vošnjak in F. A. Juvanc sta, kot kaže, neodvisno drug od drugega, izumila vsak svoj pisalni stroj, P. Keršič iz Šiške je patentiral ročni voziček za razvoz pošte, I. Temmerl iz Celja pa napravo za snemanje gum z avtomobilskih, motociklističnih in podobnih koles. Vendar se nihče ni uveljavil s tolikšnim inovativnim opusom kot Puh.

Puhovi patenti

Med 19 doslej znanimi Puhovimi patenti jih je 13 s področja tehnologije cestnih vozil in šest s področja pisalnih strojev. 

V konstrukcijo motorjev z notranjim zgorevanjem in njihovo uporabo je posegel s štirimi patenti, v konstrukcijo dvokoles s tremi, motornih koles z enim, avtomobilov z dvema, snemljivi pritrditvi koles na motorna vozila pa so namenjeni trije patenti. 

Medtem ko je patentirane izume za pisalne stroje izpeljal le iz svojih nikoli uresničenih načrtov (podrobnosti, s katerimi se je ukvarjal, kažejo, da se je poglobil v konstrukcijske probleme pisalnih strojev in na verjetnost ukvarjanja s prototipi), izhajajo njegovi patenti za kolesa, motorna kolesa, avtomobile in eksplozijske motorje neposredno iz njegove industrijske prakse ali pa jih je zanjo razvil. 

Ukvarjanje z detajlnimi tehničnimi rešitvami za pisalne stroje kaže, kako resno si je prizadeval tudi na tem področju, ki se je skupaj s šivalnimi stroji in drugimi finomehaničnimi izdelki v tem času pogosto povezovalo z motociklistično in avtomobilsko industrijo.

Seznam Puhovih patentov

Spisek pregledanih Puhovih patentov, razporejenih po zaporednih številkah dunajskega patentnega urada z originalnimi naslovi ter datumi prijave, začetka veljavnosti in objave, je naslednji:

• 1855, Verfahren zur Herstellung von Kettenrädern, 16. Sept. 1899 – 15. Apr. 1900 – 10. Aug. 1900;
• 9429, Verfahren zur Herstellung von Kettenrädern, Zusatzpatent zum Patent Nr. 1859, 27. Sept. 1901 – 10. Okt. 1902;
• 12574, Tragstangen für fahrbare, umwandelbare Fahrräder, 12. Jun. 1901 – 15. Dez. 1902 – 10. Jul. 1903;
• 16108, Feststellvorrichtung für Zündvorrichtungen von Explosionskraftmaschinen, 13. Mär. 1903 – 1. Jan. 1904 – 10. Mai 1904;
• 27565, Einrichtung an durch Explosionsmotoren getriebenen Motorfahrzeugen zur Erwärmung des Schmieröls, 16. Mär. 1905 – 1. Okt. 1906 – 25. Feb. 1907;
• 39361, Regelungsventil für Verbrennungskraftmaschinen, 25. Jul. 1908 – 15. Mai 1909 – 25. Okt. 1909;
• 48877, Vierzylindrige Kolbenmaschine, 8. Nov. 1909 – 1. Mär. 1911 – 10. Jul. 1911;
• 56014, Einrichtung zur Abdichtung rahmenloser Fenster und zur Verhinderung von Vibrationen, 30. Okt. 1911 – 1. Jul. 1912 – 25. Okt. 1912;
• 61528, Farbbandumsteuerung, 20. Aug. 1912 – 1. Jun. 1913 – 10. Okt. 1913;
• 64139, Zwischen Spritzbrett und Motor gebildeter Luftableitungskanal bei Kraftfahrzeugen, 15. Febr. 1913 – 1. Nov. 1913 – 26. Mär. 1914;
• 64485, Vorrichtung zur Um- und Ausschaltung zweifarbiger Farbbänder, 2. Sept. 1912 – 1. Dez. 1913 – 25. Apr. 1914;
• 65105, Auswechselbare Typenhebel, 2. Sept. 1912 – 15. Jan. 1914 – 10. Jun. 1914;
• 65237, Kardanantrieb für Motorräder, 25. Mai 1912 – 15. Dez. 1913 – 10. Jun. 1914;
• 66131, Geräuschlose Zeilenschaltung für Schreibmaschinen, 25. Febr. 1913 – 1. Apr. 1914 – 10. Aug. 1914;
• 67476, Abnehmbares Rad für Motorfahrzeuge, 27. Jul. 1912 – 15. Jun. 1914 – 11. Jan. 1915;
• 67477, Schraubenschlüssel für abnehmbare Räder, 7. Nov. 1912 – 15. Jun. 1914 – 11. Jan. 1915;
• 68470, Abnehmbares Rad für Motorfahrzeuge, Zusatzpatent zum Patent Nr. 476, 3. Dez. 1912 – 15. Jun. 1914 – 26. Apr. 1915;
• 69766, Sperrvorrichtung für Zeilenende von Schreibmaschinen, 24. Dez. 1913 – 15. Feb. 1915 – 10. Sept. 1915;
• 70375, Vorrichtung bei Schraubenfedern zur Unterdrückung der beim Entspannen auftretenden Klangwirkung, 29. Febr. 1913 – 1. Jun. 1915 – 10. Nov. 1915.