Bibliografija

Predstavljamo kronološki povzetek življenja Janeza Puha:

1862 – 1882

Janez Puh se je rodil 27. junija 1862 kot sin želarja Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79 v občini Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah).
Imel je dva brata in sestro: Martina, Marijo in Franca. Domačijo je prevzel mlajši brat Franc.
Obiskoval je enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. Pri 12 letih se je v Rotmanu pri Kranerju začel učiti za ključavničarja, izobraževanje pa nadaljeval na Ptuju in v Mariboru. Učno dobo je zaključil pri mojstru Ceršaku v Radgoni.
Kot »vandrovec« je odšel na strokovno izpopolnjevanje po svetu, da bi se temeljiteje izučil in spoznal novosti. Pot ga je prek Dunaja vodila v Nemčijo, od koder se je vrnil leta 1882.

V letih 1882–1885 je služil vojaški rok pri topništvu, kjer si je pridobil strokovno znanje kot mehanik in postal prvi ključavničar v polku.
Leta 1885 se je stalno naselil v Gradcu. Pri mojstru Luschneiderju je popravljal neudobna in nevarna kolesa, imenovana »mišolin« (Michaujev visokokolesnik), in razmišljal o konstrukcijskih izboljšavah. Pri mojstru Alblu je te izboljšave tudi uresničil: znižal je okvir, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo.
Leta 1889 se je osamosvojil in ustanovil svojo delavnico v Annenstrasse. Ustanovil je podjetje »Styria Werke« in izdelal kolo z imenom »Styria«. To je v hudi konkurenci v letih 1893–1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza.
Leta 1899 sta kolesarski tovarnar Werner in Puh kupila stari mlin v južnem delu Gradca, kjer se je začela prva tovarniška proizvodnja koles. Ustanovljene so bile Puhove tovarne z imenom »Erste Steiermärkische Fahrradfabrik Johann Puch, A.C.«.
Leta 1901 je iz Puhove tovarne prišlo prvo motorno kolo z bencinskim motorjem.

Leta 1903 je Puh patentiral napravo za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih in izdelal svoj prvi avtomobil, že leta 1904 pa predstavil izboljšanega. Leta 1903 je tovarna začela serijsko proizvodnjo koles z motorjem.
Leta 1906 je dirkač Nikodem z dvocilindrskim motociklom na Gordon-Bennettovih dirkah v Franciji dosegel rekord s povprečno hitrostjo 77 km/h, kar do tedaj ni uspelo nikomur na svetu. Istega leta je tovarna začela serijsko proizvodnjo avtomobilov.
Leta 1909 je Puh prijavil patent za štirivaljni eksplozijski motor z dvema paroma zrcalno se gibajočih batov.
Leta 1909 je poletel vodljivi zrakoplov »Estaric I« s Puhovim 25-konjskim motorjem, ki je propelersko gred poganjal prek verige. Po nesreči nad Semmeringom leta 1912, ki ga je močno prizadela, se je nehal ukvarjati z letalstvom.
Leta 1911 je Puh prvič resno zbolel in znancu hudomušno pisal: »Motor v mojih prsih je že zastarele konstrukcije in popušča v vrtljajih.«
Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.

Intenzivno delo in napori so Puhu poslabšali zdravje, zato se je umaknil iz podjetja, le risalne konstrukcijske delavnice so ostale njegov svet.
Po letu 1912 je prosti čas preživljal v konjušnici in se posvetil jahalnemu športu.
Do leta 1914 je Puh razvil 21 različnih avtomobilskih tipov.
19. julija 1914 ga je v Zagrebu po končanih konjskih dirkah zadela srčna kap. Pokopali so ga v Gradcu. Njegove smrti javnost ni opazila, saj se je že začela prva svetovna vojna.
Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju.

Puhova tovarna se je po njegovi smrti razvijala naprej in je bila 10. maja 1935 združena v koncern »Steyr-Daimler-Puch Werke A.C.« s sedežem na Dunaju.
V letih 1953–1962 je tovarna Steyr-Daimler-Puch izdelovala priljubljene vespe.
V letih 1954–1987 je bila proizvodnja usmerjena v mopede in »mopedrolerje«.
V letih 1959–1974 je potekala proizvodnja terenskega vozila Puch Haflinger.
Leta 1971 se je začela serijska proizvodnja terenskega vozila Puch Pinzgauer.
Leta 1979 se je začela serijska proizvodnja terenskih vozil Puch-G/Mercedes C v sodelovanju z Daimler-Benzom.
V letih 1984–1992 je potekala izdelava VW Transporterja T3 s pogonom na vsa štiri kolesa in v standardni izvedbi za Volkswagen AG.
Leta 1987 se je končala celotna proizvodnja dvokolesnih vozil in ustanovljena je bila avtomobilska tehnika Steyr-Daimler-Puch.
V letih 1990–1991 je potekalo sestavljanje vozil VW Golf Country za Volkswagen AG.
V letih 1990–1994 je potekalo sestavljanje vozil Audi V8L (dolga izvedba) za Audi.
Leta 1994 se je začela serijska proizvodnja Jeep Grand Cherokee za Chrysler. Tovarna je praznovala izdelavo 100.000. terenskega vozila tipa Mercedes/Puch G.
Leta 1996 se je začela serijska proizvodnja Mercedes E4 MATIC za Daimler-Benz.